V zadnjih desetletjih je bilo opravljenih veliko raziskav na področju starševstva, predvsem v zvezi z vprašanjem, kako se naj bolje razporedi čas, ki ga otroci preživijo z enim ali obema staršema po ločitvi. Vprašanje, ki je še posebej pomembno za otroke, mlajše od štirih let, je, ali naj otroci nočitve preživljajo samo pri enem staršu ali pri obeh. Strokovna literatura in praktične izkušnje vse bolj podpirajo deljeno skrbništvo, ki vključuje nočitve pri obeh starših. V tem članku bomo raziskali, zakaj so nočitve pri obeh starših za otroke mlajše od štirih let pomembne, in predstavili nekaj primerov iz raziskav, ki podpirajo to stališče.

V preteklosti so številne evropske države in zakonodaje spodbujale model enostarševskega skrbništva, kjer je bil otrok po ločitvi staršev večinoma dodeljen materi. Takšna ureditev je temeljila na prepričanju, da je mati primarni skrbnik in da otrok, še posebej v zgodnjem otroštvu, potrebuje stalno prisotnost matere za svoj optimalni razvoj. Vendar pa so sodobne raziskave in strokovni konsenz ovrgli to prepričanje in pokazali, da lahko izključevanje enega od staršev, običajno očeta, negativno vpliva na otrokovo psihološko in čustveno počutje.

Ovrženje enostranskih skrbniških modelov v Evropi

V preteklosti so evropski zakoni pogosto favorizirali mater kot primarno skrbnico po ločitvi, kar je bilo v skladu s tradicionalnimi družbenimi normami o vlogi matere in očeta. Vendar so številne študije in primeri iz prakse pokazali, da ta pristop ne ustreza več sodobnim potrebam otrok in družin. Raziskave so namreč dokazale, da otroci, ki so po ločitvi izključeni iz rednega stika z enim od staršev, pogosto razvijejo čustvene težave, kot so občutki zapuščenosti, tesnoba in težave z zaupanjem.

Primer iz Švedske, kjer so pred leti uvedli politiko, ki je spodbujala enostarševsko skrbništvo (večinoma materinsko), je pokazal, da so otroci, ki so živeli le z materjo, pogosto izgubili stik z očetom, kar je negativno vplivalo na njihovo čustveno stabilnost. Po uvedbi novih zakonov, ki spodbujajo deljeno skrbništvo in nočitve pri obeh starših, so se rezultati močno izboljšali. Otroci so kazali boljše vedenjske vzorce, bili so manj nagnjeni k čustvenim težavam in so razvijali močnejše odnose z obema staršema.

Prednosti deljenega skrbništva nad enostranskim modelom

Evropski zakoni, ki so podpirali model, kjer ima skrbništvo v večini primerov le mati, so temeljili na prepričanju, da otroci potrebujejo stabilnost in stalno prisotnost enega skrbnika. Vendar so novejše raziskave pokazale, da otroci potrebujejo redno in kvalitetno interakcijo z obema staršema. Študija iz Belgije je pokazala, da otroci, ki preživljajo čas pri obeh starših in imajo nočitve pri obeh, razvijajo močnejše čustvene vezi z očetom, kar dolgoročno krepi njihovo samozavest in socialne spretnosti.

V nasprotju s tem pa otroci, ki so večino časa preživeli le z enim staršem (običajno materjo), pogosto niso imeli dovolj priložnosti za vzpostavitev globokega odnosa z očetom, kar je sčasoma povzročilo čustvene težave. Raziskave so pokazale, da tovrstne omejitve negativno vplivajo na otrokovo dojemanje družinskih odnosov in zmanjšujejo otrokovo sposobnost gradnje močnih vezi s svojimi skrbniki.

Sodoben pristop k skrbništvu v Evropi

Številne evropske države, kot so Švedska, Norveška in Nemčija, so v zadnjih letih spremenile svojo zakonodajo in spodbujajo deljeno skrbništvo kot normo, tudi za zelo majhne otroke. Ugotovitve raziskav so namreč pokazale, da so otroci, ki preživljajo čas in nočitve pri obeh starših, v večji meri čustveno stabilni in kažejo boljši psihosocialni razvoj. Francija je prav tako sprejela zakonodajo, ki spodbuja enakomerno delitev časa med staršema po ločitvi, saj so ugotovili, da ta model zmanjšuje konflikt med staršema in omogoča bolj zdrave odnose med otrokom in obema staršema.

Pomen očetove vloge v zgodnjem otroštvu

V zgodovini je bila tradicionalna vloga staršev pogosto deljena tako, da je mati veljala za primarno negovalko, oče pa za tistega, ki je predvsem finančno skrbel za družino. Vendar pa so sodobne raziskave pokazale, da je očetova vloga pri vzgoji in negi otrok enako pomembna kot materina. Očetov angažma v zgodnjem otroštvu je ključen za otrokovo čustveno, kognitivno in socialno rast.

Ena izmed pomembnih ugotovitev raziskav je, da se očetova vključenost povečuje, ko lahko preživlja nočitve s svojim otrokom. Raziskava je pokazala, da so otroci, ki so redno preživljali nočitve pri očetih, imeli močnejšo in bolj trajno vez z očeti. Nasprotno pa so otroci, ki niso imeli nočitev pri očetu, pogosto izgubili stik z njim, kar je negativno vplivalo na njihov dolgoročni razvoj. Raziskava je razkrila, da otroci, ki niso preživljali nočitev pri očetu, čez nekaj let pogosto niso več imeli rednih stikov z njim, kar je vplivalo na kakovost njihovega odnosa.

Očetov angažma povečuje odgovornost do vzgoje

V situacijah, ko očetje redno preživljajo nočitve s svojimi otroki, študije kažejo, da so bolj zavzeti pri svoji vlogi starša. Nočitve ne pomenijo le več časa z otrokom, ampak očetu omogočajo tudi bolj poglobljeno vključevanje v otrokovo vsakodnevno rutino, kot so uspavanje, prebujanje, hranjenje in nego. Raziskava je pokazala, da očetje, ki so preživljali nočitve z otroki, niso le ohranjali tesne čustvene vezi, ampak so tudi bolj aktivno sodelovali v pomembnih vidikih otrokovih življenj, kot so izobraževanje in zdravje.

Otroci, ki preživljajo nočitve pri očetih, imajo tudi manjše tveganje za težave z vedenjem in čustveno nestabilnost. Več študij je pokazalo, da je angažiranost očetov v zgodnjem otroštvu ključna za otrokovo sposobnost obvladovanja stresa, saj je otrokova varnost in stabilnost odvisna od močnih vezi z obema staršema.

Razbremenitev mater in zmanjšanje konflikta med staršema

Pomemben vidik deljenega skrbništva in nočitev pri obeh starših je tudi zmanjšanje stresa in konfliktov med staršema. V družinah, kjer je skrbništvo enakomerno porazdeljeno, matere poročajo o manjši obremenitvi in večjem zadovoljstvu z vzgojo otroka. Raziskave kažejo, da matere, katerih otroci preživljajo nočitve pri očetu, poročajo o večji čustveni stabilnosti, manj konfliktih z bivšimi partnerji in bolj uravnoteženem življenju.

Zmanjšanje konfliktov med staršema je ključno za otrokovo dobrobit. Dolgotrajni spori in stres med staršema lahko negativno vplivajo na otrokovo duševno zdravje. Otroci, ki so izpostavljeni stalnemu konfliktu med staršema, pogosto kažejo znake tesnobe, depresije in vedenjskih težav. Deljeno skrbništvo in nočitve pri obeh starših zmanjšujejo potrebo po stalnem prenašanju otroka med domovoma, kar zmanjšuje napetosti in omogoča bolj uravnotežen odnos med staršema.

Razvoj zdravih navezanosti pri otrocih

Teorija navezanosti, ki jo je razvil John Bowlby, poudarja pomen tesnih vezi z obema staršema za otrokovo zdrav psihološki razvoj. Tradicionalno je veljalo, da naj bi otroci imeli primarno navezanost na enega starša, navadno mater. Vendar pa novejše raziskave kažejo, da otroci že v zgodnjem otroštvu razvijajo močne in enakovredne navezanosti na oba starša. Raziskava je pokazala, da otroci, ki imajo varno navezanost z obema staršema, kažejo manj težav v vedenju in čustvenem razvoju, ne glede na to, kateri starš je primarno skrbel zanje.

Otroci, ki preživljajo nočitve pri obeh starših, imajo več priložnosti za razvoj trdne navezanosti z očetom, kar krepi njihovo čustveno varnost. Študije kažejo, da odsotnost enega starša, še posebej očeta, povečuje tveganje za čustvene in vedenjske težave pri otrocih, zato je ohranjanje rednih nočitev pri očetu pomemben dejavnik pri gradnji stabilnih in zdravih odnosov.

Sodobne raziskave in spremembe v zakonodaji so ovrgle pretekle evropske zakone, ki so favorizirali enostarševsko skrbništvo, kjer je imel v večini primerov primarno vlogo le en starš, običajno mati. Vse več držav in strokovnjakov priznava, da je za otrokov razvoj najbolje, če ima redne in kakovostne stike z obema staršema, tudi vključno z nočitvami pri obeh. Deljeno skrbništvo omogoča otrokom, da razvijejo globoke in trdne odnose z obema staršema, kar je ključno za njihovo dolgoročno psihološko in čustveno stabilnost. Evropske države vse bolj prepoznavajo pomembnost tega pristopa, kar se odraža tudi v spremembah zakonodaje v prid deljenemu skrbništvu.

Viri:

Avtor: Uredništvo Nosečke / Objavljeno dne 14. 10. 2024

Pomembno obvestilo: Informacije na spletni strani Nosecka.net niso nadomestilo za posvet z zdravnikom! Spletna stran Nosecka.net je namenjena zagotavljanju splošnih informacij, ki v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe. Več informacij v Splošni pogoji.


Podobni članki